Zadovoljni bralci

Popolnoma sem brez besed.
Mislim da mores to dat cimprej ven in jo res dobro spromovirat in prevajat, da lahko tvoja knjiga doseže čisto vsako pasjo dušo, ker mislim da bi jo čisto vsaka pasja duša mogla prebrat!
V odlomkih sem se res nasmejala kot tudi zjokala, predvsem pa sem med branjem začutila tvojo avtentičnosti in pristnost, ki je danes dragocena, s katero pa se na koncu vsak pasjeljubec, lahko končno počuti razumljenega in normalnega in prav tako zave, da ni edini ki se srečuje s kočljivimi vprašanji in izzivi v pasjem življenju.
Komaj čakam da bom lahko prebrala celo in jo priporočila prijateljici.
Tako da stay strong and keep going ! 💪🐾❤️

Draga Lena, vse sem prebrala, po vrsti, kot si mi predlagala.
Z velikim guštom. 
Take literature ni – ne pri nas, ne kje drugje. Zadetek v polno. Napisano s srcem in sočno, na trenutke te prav slišim, kako govoriš. Radijci smo sicer nagnjeni k temu, da tekst slišimo, a to ga le obogati. In tvoj tekst je bogat in čustven in resničen. Boleče iskren. In na tem širokem polju vsega kar beremo, tudi potreben.  Knjiga, ki je morala biti napisana. In se bere lepo, tekoče.

Sem vse prebrala. Sem v veselem pricakovanju – narocim! Se poistovetim, vmes potujem po spominih in prigodah z naso kepo veselja. Preracunavam strosek razpraskanih stekel na novih panoramskih vratih v dnevni sobi (izhod na teraso) v novo vseljenem, zelo dragem stanovanju, kjer sem parkrat vstopila in (pre)dolgo odklepala, njemu se pa od veselja mesalo. Seveda je isto mesto popackano tudi s slino – ne sam njegovo, se od dveh mack. Vsi iste velikosti, vse v isti lajni Cakam tudi poglavje o pasjih kakcih in njihovi gostoti Vsekakor cestitke za pasjo prozo, ki poboza – cutim, da me nekdo malce bolje razume. In jocem ob poglavju Kako naprej – ker se zavedam, da nihce noce iti, a bo nekoc (zal) primoran. Drzim pesti in zelim veliko uspehov!

Začetek besedila me je res potegnil, mogoče zato, ker sem s psi preživel res veliko časa (celo jedli smo iz iste posode, dokler nisto starši tega ugotovili), mogoče ker so bili psi čisto vedno najboljši poslušalci, najboljši tolažniki… skratka, nimam pojma, zakaj sem tako padel v branje, sem pa. Tako zelo, da sem v nadaljevanju občutil skorajda jezo, ker sem naletel samo na odlomke poglavij in sem zdaj v stanju zmerne do resne sitnosti, ker hočem nadaljevanje.
Pisanje daljših besedil zahteva veliko vaje, ki je žal nimam več, zato tale odgovor/mnenje/karkoližeje ne bo dolgo, ampak res, za vsakega človeka, ki ima rad živali (in pse imamo vsi normalni ekstremno radi), je to knjiga, ki jo bomo imeli doma.
Lep večer in iskrene čestitke za tako lepo ubesdeno ljubesen do psov
Danijel
PS: če se mi karkoli še utrne, ti bom že “zatežil”
PSS: hvala, da sem lahko prebral te odlomke

evo, sem prebrala 🙂 Meni se ful lepo bere, me je potegnilo noter in bi še 😀 Všeč mi je, kako opisuješ res ta vsakdanji lajf s psom – se mi zdi, da tega v knjigah in raznih internetnih objavah res manjka. Povsod je vse samo lepo in oh in sploh veliko pišemo o tem, kako so psi dobri za nas, ampak to pa redkokje vidiš, kako te lahko ljudje obsojajo, grdo gledajo, ko se tvoj pes ne obnaša “po reglcih”, kako kompliciramo in vse to… skratka, super, jaz sem se ful našla noter 🙂
Pri ta zadnjem delu sem jokala ko en 5letni otrok, ampak mene ob misli, da Yetija nekoč ne bo več, ni težko v jok spravit… ne vem, sem ful občutila to bolečino, ko sem brala, tako da 10/10 za učinek in iskren zapis.
Pa da ne bomo samo jokali – te vsakdanje prigode in opisi so me tudi nasmejali 🙂

Lena, navdušena sem. Sem se smejala in (zelo) jokala. Počutim se, kot da si vstopila v mojo glavo in srce, da nisem sama, ampak razumljena. Odlično si se odrezala. Super se bere! Bi še!!!

Ta knjiga je noro zabavna, sarkastčna, realna, zanimiva, globoka, čustvena in nadvse drugačna … in komaj čakam, da jo boste lahko vsi prebrali!